SESTAVINE:

60 do 70 dag moke (pirine ali druge domače) – na celo kocko kvasa lahko tudi do 1 kg (glede na velikost pekača)

1 kocka kvasa (Hofer; GERM je menda brez aditivov)

1 poravnana žlica soli (naravne, nemlete, brez kemikalij)

3/4 litrski kozarec vode (kozarec za vlaganje s pokrovom) – na 1 kg moke naj bo kozarec z vodo skoraj poln

Pekač s pokrovom (najboljši je glinen), dobra je tudi jenska skleda ali navadna kozica. Pomembno je, da ima pokrov, ki se prilega in se lahko segreva v pečici.

 

POSTOPEK:

Kvas, rahlo zdrobljen, damo v kozarec za vlaganje, nanj nasujemo poravnano žlico soli in jo zalijemo z mrzlo vodo. Na kozarec položimo pokrov, a ga ne zatesnimo. Postavimo ga na okensko polico k šipi na hladno, kjer naj ostane 24 ur (lahko še 6 ur dlje). Poleti damo ta kvasni nastavek v hladilnik.

V skledo s pokrovom za vzhajanje testa stresemo moko. Kvasni nastavek nad skledo (če slučajno pokrov ne tesni dobro) dobro pretresemo, nato ga vlijemo na moko, Če ostane še kaj na dnu, poplaknemo z malo vode, dodamo testu ter vse skupaj vmešamo s kuhalnico (ni treba popolnoma oblikovati testa). Pokrito testo naj vzhaja uro ali več. Ponovno ga s kuhalnico pregnetemo, tokrat je testo že redkejše in ga stepamo kot testo za krofe, dokler skoraj ne odstopi od kuhalnice – tega ročnega dela žal ne nadomesti noben stroj. Stepanje testa lahko čez čas ponovimo, ni pa nujno; vendar, večkrat ko ga stepamo, rahlejše bo.

Gretje pečice nastavimo na 220 ºC in vanjo hkrati položimo prazen pekač brez pokrova. Ko je pečica dodobra ogreta, pekač previdno vzamemo ven, da se ne opečemo, in dno rahlo posujemo z moko. Z lopatico prestavimo testo v pekač, ga po potrebi poravnamo in z ostrim nožem vrežemo v testo križ, da kruh med peko ne poka po svoj. Pekač pokrijemo s pokrovko. Morebitne luknje v pokrovki začepimo s plutovinastim zamaškom z zunanje strani. Tako dosežemo učinek peke v pari.

Pečemo na 220 °C 35 minut. Sedaj previdno odkrijemo pokrovko in odkrito pečemo še 20 minut na 180 °C.

Pekač vzamemo iz pečice in kruh zvrnemo na moker ožet prtič ter ga vanj zavijemo, Pustimo ga, da se ohladi. Ohlajen kruh lahko hranimo v pokriti posodi, v kateri smo ga pekli. Tako pečen kruh se ne drobi in ni trd.

Tako kruh spečemo kar spotoma, ko kaj delamo v kuhinji. Časovno nismo vezani, pač, ko se spomnimo, ga s kuhalnico stepamo in kot že rečeno, večkrat kot ga, bolj rahel bo. Bolj ko bo testo redko, večje luknje bodo v kruhu.

Pred peko lahko v testo vmešamo še nam ljube dodatke, kot so: olivno olje, posušene zdrobljene koprive, semena za kruh, prepraženo čebulo, mleto kumino, janež … Vendar predlagam, da prej osvojimo osnovno peko, da ne bodo dodatki vzrok morebitnega neuspeha.

DODATNO:

Če bi radi spekli ajdovega ali koruznega, takrat moko najprej poparimo z vročo vodo in ohlajeno vmešamo v osnovo kot dodatek.

 

Obilo uspeha pri peki in dober tek želim!

 

Recept nam je poslala Ga. Marjana Obreza iz Cerknice, ki je pridelovalka ekoloških pridelkov,  pridelanih po biodinamični metodi.

Kot pravi sama: “DOBRE STVARI JE TREBA DELITI!”

Tudi mi se strinjamo in se ji zahvaljujemo za recept.

 

 

Pozimi si kar nekajkrat na mesec privoščimo kislo repo in zelje. Ne samo, da je to zdrava hrana, tudi okusna je. Kljub veliki ponudbi skisanih dobrot na policah trgovin je gotovo najboljše, če si kislo repo pripravimo kar doma. Delo ni težko, vemo pa, kaj je v kozarcih, ki si jih bomo že čez slabe tri tedne že lahko privoščili. Vse prevečkrat se zgodi, da domov iz trgovine prinesemo plastična kilska vedra skisane repe ali zelja, pa šele tik preden jih damo na štedilnik ugotovimo, da je vsebina, ali vsaj del nje,  pokvarjena in plesniva.

In kako se lotimo kisanja?

Olupimo in naribamo  repo, najbolje na dan za cvet (setveni koledar po Mariji Thun). Aroma bo tako boljša, barva vabljiva, okus kot je treba in obstojnost ne bo vprašljiva.

 

 

 

 

 

 

V posodo z naribano repo dodamo sol, 15 g na 1 kg naribane repe ( 1,5 do 2%).

 

 

 

 

 

 

Vse skupaj dobro premešamo in pustimo stati 2 uri.

 

 

 

 

 

 

Maso, ki je izločila kar precej vode, natlačimo v steklene kozarce (od kislih kumaric).

Na vrhu se nabere malo izcejene tekočine. Tako napolnjene kozarce rahlo pokrijemo s pokrovi. Kozarce postavimo v globok pekač, ker se med fermentacijo običajno nekaj tekočine iz kozarcev prelije. 3 dni pustimo stati kozarce pri temperaturi okrog 20°C v temnem prostoru. Po tem pokrove na kozarcih tesno privijemo. Kozarce spravimo na temno in hladno mesto in po treh tednih že lahko uživamo v slastni kisli repi.

Na enak način lahko skisamo tudi zelje. Le količina soli je za zelje 20 g na kg. Dodamo lahko še poper in lovorjev list. Postopek je v ostalem enak kot pri repi.

Kdo se ne želi posladkati s prvimi jagodami in češnjami? Ob cesti rastejo stojnice kot gobe po dežju, na njih pa ponujajo prodajalci pod rdečimi dežniki prve domače jagode in češnje.

Continue Reading…

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preden so se pojavile industrijske barve za barvanje pisanic so ljudje uporabljali barvila iz materialov, ki so jih imeli v domačem okolju. To so bila predvsem zelišča in zelenjava.  

V predpraznični mrzlici si vsako leto obljubimo, da bomo tudi sami barvali pirhe z naravnimi barvami, ker pa ne vemo, kakšen bo učinek posameznega barvila, nas hitro premamijo kupljene, industrijsko sestavljene barve.

Da ne boste po nepotrebnem izgubljali časa, smo za vas preizkusili v večih člankih opisane načine barvanja pirhov z naravnimi barvami.

Za preizkus smo barvali po tri bela jajca, na fotografijah pa so prikazani učinki barvanja.

Vsa jajca smo barvali »na vroče«. V posodo smo čez jajca nalili vodo. Segala je najmanj 5 cm nad jajca. Na to smo dodali material za obarvanje:

• čebulne olupke navadne čebule,
• čebulne olupke rdeče čebule,
• borovnice
• nasekljano špinačo, peteršilj in koprivo,
• kurkumo,
• saldko papriko,
• spirulino,
• tri jajca smo skuhali v teranu.

 

Kuhali smo jih 20 minut, potem pa smo jih čez noč pustili v tekočini z dodatki vred, da so se ohladila.

Zdaj pa si oglejte rezultate barvanja. Še to, preden smo jajca dali v lonec za barvanje, smo jih namakali v 2 l vode z dodanima dvema jušnima žlicama alkoholnega kisa. Tako so lažje sprejela barvila.

Barvanje pisanic z rdečo papriko in spirulino ni dalo niti približno zadovoljujočih rezultatov. Ti ponesrečeni,  skoraj neobarvani pirhi, so končali na sveže nabranem regratu.

Z nostalgijo se spominjamo obvezne goveje juhe ob nedeljskem kosilu. Po hiši je dišalo po prežgani čebuli in počasi brbotajoči juhi že od zgodnjih jutranjih ur. Continue Reading…